IZBIRNI PREDMETI, KI JIH LAHKO IZBEREJO UČENCI, KI BODO OBISKOVALI 7. RAZRED.

NEMŠČINA I. (drugi tuji jezik)
FRANCOŠČINA I. (drugi tuji jezik)
RAČUNALNIŠTVO - UREJANJE BESEDIL
FILOZOFIJA ZA OTROKE
ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU
RASTLINE IN ČLOVEK
LIKOVNO SNOVANJE I.
PLESNE DEJAVNOSTI - PLES
IZBRANI ŠPORT - ROKOMET
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
ŠPORT ZA SPROSTITEV

IZBIRNI PREDMET: NEMŠČINA I. (drugi tuji jezik)

ŠTEVILO UR: 2 uri tedensko

RAZRED: 7.

VSEBINA/CILJI

Predmet je triletni in se izvaja od 7. do 9. razreda. Glavni namen predmeta je usposobiti učence za osnovno komuniciranje v tujem jeziku, ki je hkrati jezik naših sosedov in eden izmed jezikov, ki se množično uporabljajo v mednarodnih gospodarskih, turističnih in družbenih tokovih. Učenci spoznajo, da je znanje jezika nujno potrebno za povezovanje med različnimi kulturami, seznanjajo se z načinom življenja in kulturo dežel nemškega govornega področja. Usposabljajo se za slušno in bralno razumevanje ter govorno in pisno izražanje v nemščini – zlasti v vsakodnevnih govornih položajih. Spoznavajo kulturo in posebnosti različnih nemško govorečih skupnosti. Usposabljajo se za osnovno praktično komuniciranje v tem jeziku (preko medmrežja, iskanja koristnih informacij s pomočjo dopisovanja, branja in razbiranja prospektov, informacijskih gradiv …). Predmet je zlasti priporočljiv za vse tiste učence, ki želijo nadaljevati šolanje na srednjih šolah in gimnazijah, ki imajo v obveznem programu dva oz. tri tuje jezike, saj jim olajša učenje, ker tako že v osnovni šoli pridobijo temeljna znanja o tem jeziku. Učenje nemščine povezujejo z že pridobljenim znanjem še enega germanskega jezika – angleščino. Pri učenju uporabljajo predpisani učbenik in delovni zvezek, poleg tega pa v šoli še dodatna gradiva (avdio- in videokasete, nemške revije, računalniške programe, slovarje …).

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Pri predmetu se preverja in ocenjuje slušno in bralno razumevanje nemških besedil, primernih za to starost in nivo učenja, sposobnost uporabe jezikovnih zakonitosti (slovnice) ter bogastvo in ustreznost rabe besedišča. Učenci pišejo kontrolne in šolske naloge, preverja in ocenjuje pa se tudi govorne sposobnosti (ustno spraševanje). Razen tega učenci dobijo ocene tudi za druge samostojne izdelke, za katere se vnaprej dogovorimo (npr. projektne naloge).

VKLJUČEVANJE V PREDMET OD 7. DO 9. RAZREDA

V predmet se učenci vključijo v 7. razredu in nato učenje praviloma (razen, če se kdo premisli) nadaljujejo do konca 9. razreda. Vključevanje v predmet je kasneje možno le, če so učenci znanje, ki so ga sošolci usvojili pri pouku, pridobili kje drugje na kak drugačen način, tako da bodo lahko sledili nadaljevanju učenja na isti ravni skupaj s sošolci.

POSEBNOSTI PREDMETA

Pri predmetu je ob koncu triletnega učenja organizirana ekskurzija v eno izmed dežel nemškega govornega področja, ko učenci obiščejo zanimive kraje ter različne kulturne ustanove, kjer »na licu mesta« spoznavajo deželo, ljudi in jezik, ki so se ga učili. Tako svoje znanje lahko preverijo v realnih govornih situacijah.

IZBIRNI PREDMET: FRANCOŠČINA I. (drugi tuji jezik)

ŠTEVILO UR: 2 uri tedensko

RAZRED: 7.

VSEBINA/CILJI

Predmet je triletni in se izvaja od 7. do 9. razreda. Glavni namen predmeta je usposobiti učence za osnovno komuniciranje v enem temeljnih jezikov Evropske unije.

Učenci:

- spoznajo vlogo in razširjenost francoskega jezika po svetu

- razvijajo občutljivost za glasovno podobo francoskega jezika

- razumejo preprosta besedila in sporočila v francoskem jeziku

- oblikujejo preprosta govorna sporočila in besedila v francoskem jeziku

- spoznajo osnove francoskega pravopisa

- aktivno uporabljajo besedišče in slovnico, primerno starosti in stopnji znanja

- urijo svoje slušne, bralne, govorne in pisne sposobnosti izražanja v francoskem jeziku

- spoznajo bogato kulturo francosko govorečih držav, s poudarkom na Franciji

Pouk francoskega jezika poteka po učni metodi Extra, ki jo sestavljata učbenik in delovni zvezek s priloženimi zgoščenkami in DVD-ji.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Učenci pišejo tri do štiri kontrolne naloge, pri katerih se preverja predvsem znanje slovnice, zapisa besed ter pisnega izražanja in bralnega razumevanja. Dvakrat letno bodo tudi ustno ocenjeni (ustno spraševanje), pri čemer bo poudarek na sposobnosti komunikacije, lepe izgovorjave ter ustreznega reagiranja na sogovornikov govor oziroma njegova vprašanja. Učenci so ob vnaprejšnjem dogovoru lahko ocenjeni tudi za druge izdelke, kot so kratki spisi, projekti ali govorni nastopi.

POSEBNOSTI PREDMETA

Pri predmetu je ob koncu šolskega leta organizirana kratka dramska predstavitev za starše, kjer učenci v praksi pokažejo pridobljeno znanje. Pouk je obogaten z izdelavo plakatov, poslušanjem francoske glasbe, z igrami in kvizi, brskanjem po francoskih spletnih straneh, v primeru velike uspešnosti in delavnosti učencev pa tudi z nastopom na tradicionalni frankofonski prireditvi v Kranju ter z obiskom Francoskega inštituta v Ljubljani.

IZBIRNI PREDMET: RAČUNALNIŠTVO - UREJANJE BESEDIL

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko

RAZRED: 7.

VSEBINA/CILJI:

Izbirni predmet Računalništvo je sestavljen iz treh zaokroženih tematskih vsebin, vsaka se bo obravnavala kot enoletni sklop: urejanje besedil, računalniška omrežja, multimedija. Vsebine enoletnih predmetov se vsebinsko dopolnjujejo, možno pa je, da se učenci seznanijo samo z enim enoletnim sklopom ali pa katerega preskočijo.

Pri izbirnem predmetu računalništvo urejanje besedil pridobijo učenci in učenke osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo računalnika, v naslednjih letih pa se ta znanja spiralno nadgradijo, poglobijo in razširijo.

Operativni cilji predmeta so, da učenec:

loči informacijo od podatka,
našteje različne načine zapisa podatkov,
razlikuje programsko in strojno opremo računalnika,
našteje enote strojne opreme, razloži, zakaj jih uporabljamo in opredeli kriterije, po katerih vrednotimo njihovo kvaliteto,
prepiše datoteke iz ene računalniške enote na drugo,
izbere ustrezen računalniški program in ga zažene v grafičnem okolju,
izdela svoje področje na računalniku (ustvari novo mapo), ga poimenuje in ga zna tudi izbrisati,
seznani se z virusi in zaščito pred njimi,
seznanijo se z osnovami interneta,
v grafičnem programu izdela računalniško točkovno grafiko in jo vrine v besedilo,
izdela projektno nalogo s pomočjo urejevalnika besedil (Word),
spozna pravila oblikovanja dokumentov.

PREVERJANJA IN OCENJEVANJE ZNANJA

Pri predmetih dobijo učenci eno ustno oceno in eno oceno izdelka. Pri ustnem ocenjevanju vrednotimo uporabo znanja in razumevanje osnovnih zakonitosti uporabe računalnika, uspešnost vrednotenja in zagovarjanja uporabljenih postopkov in samostojnost pri uporabi računalnika. To ocenjevanje se izvede z razgovorom med izdelavo izdelka.

Pri ocenjevanju izdelka ocenjujemo:

· kako učenec obdeluje in kodira podatke z računalnikom,

· pripravi in izvede predstavitev izbrane informacije,

· vrednoti uporabljene podatke in razlaga dobljene rezultate,

· zagovarja predlagane rešitve in tolmači uporabljene postopke.

POSEBNOSTI PREDMETA

Delo poteka v računalniški učilnici OŠ Cerkno.

IZBIRNI PREDMET: FILOZOFIJA ZA OTROKE

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko

RAZRED: 7.

- Ali je to res?
- Hm, kako naj to povem?

- Ja, tako jaz mislim …

- Tako mislim, ker …

Vsak dan ste učenci postavljeni v situacije, ko morate povedati svoje mnenje, ga utemeljiti in se odločiti, ali boste sprejeli sodbo drugega. Oblica informacij vam lahko pri tem seveda pomaga ali pa vas le dodatno zmede. Potrebno je znati ločiti relevantne podatke in sodbe od stereotipov, ki nimajo prave teže.

Tudi pri predmetu filozofija za otroke se bomo ukvarjali s podobnimi vprašanji in se o vsem tem pogovarjali.

Pozornost bomo namenili:

- resnici – Kako ločiti resnične in neresnične sodbe?

- stereotipom – Zakaj stereotipi nastanejo? So resnični ali ne?

- izoblikovanju svojega mnenja – Kako svoje mnenje utemeljim?

- sklepanju – Kako sklepati na podlagi različnih informacij?

- protislovju – Kako ga prepoznamo?

- različnosti kultur in drugačnosti;

- odnosom z drugimi, samospoštovanju, medsebojnemu poslušanju.

IZBIRNI PREDMET: ORGANIZMI V NARAVI IN UMETNEM OKOLJU

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko

RAZRED: 7.

VSEBINA/CILJI predmeta so:

učenci spoznajo življenjske potrebe živih bitij, povežejo nežive in žive dejavnike;
spoznajo, da je vsako rušenje ravnotežja v naravi lahko usodno za preživetje živih bitij;
ob gojenju organizmov se zavedajo, da so živa bitja, ki smo jih vzeli v oskrbo, odvisna od nas, zato moramo biti pri gojenju in vzdrževanju izjemno odgovorni;
živali in rastline ne bomo gojili in vzgajali samo v šoli, to delo se bo lahko nadaljevalo tudi doma.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

Znanje preverjamo in ocenjujemo na več področjih in na različne načine, tako je ocena bolj kompleksna in učenec lahko na najustreznejši način pokaže kar največ znanja.

POSEBNOSTI PREDMETA

V ospredju predmeta je laboratorijsko in terensko delo: gojenje rastlin in živali, opazovanje organizmov v naravnem in umetnem okolju.

IZBIRNI PREDMET: RASTLINE IN ČLOVEK

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko

RAZRED: 7.

VSEBINA/CILJI

Učenci poglobijo in razširijo spoznanje o soodvisnosti živali od rastlin.
Učenci spoznajo tudi pomen rastlin v človekovem življenju in izoblikujejo pozitiven odnos do njih.
Prav zaradi uporabnosti rastlin je človek mnoge od njih prenesel v svoj dom ali v svojo bližino in vzgojil številne nove sorte.
Učenci spoznajo, da je veliko rastlin v Sloveniji ogroženih zaradi človekovega nerazumnega delovanja, kar pomeni siromašenje narave in okolja.

PREVERJANJA IN OCENJEVANJE ZNANJA

Znanje preverjamo in ocenjujemo na različne možne načine. Učenci ob pomoči učitelja pokažejo čim večjo ustvarjalnost, npr.: izdelajo samostojne naloge: najljubša rastlina, njena »monografija«; projektne naloge: zdravilne rastline, začimbnice; projekte na temo žlahtnjenja in umetnega izbora; ali pa se usmerijo k okrasnim rastlinam.

POSEBNOSTI PREDMETA

V ospredju predmeta je delo na terenu, projektno delo, samostojno delo, delo v rastlinjaku ali šolskem vrtu.

IZBIRNI PREDMET: LIKOVNO SNOVANJE I.

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko

RAZRED: 7.

Vsebina/cilji:

Likovno snovanje je praktično nadgradnja predmeta likovna vzgoja, zato so cilji podobni, vendar zastavljeni na višjem nivoju. Učenci se tako pri tem predmetu spoznavajo tudi s tehnikami za katere pri likovni vzgoji ni časa ali druge možnosti za izvedbo.

Učenci razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo,
razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti,
bogate in ohranjajo zmožnost za likovno izražanje,
usvajajo elementarna znanja likovne teorije in ostrijo čut za likovne vrednote,
se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno uporabo,
ob rokovanju z različnimi materiali in orodji razvijajo motorično spretnost in občutljivost,
z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in
občutenje likovnega prostora,
se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom,
razvijajo likovnoizrazne zmožnosti in ustvarjalnost,
ob likovno dejavnem delu bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete,
ob ozaveščanju čustev razvijajo čut za lepo,
spoznavajo vlogo in pomen vizualnih komunikacij v ožjem in širšem okolju,
razvijajo zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah,
razvijajo odnos za likovne stvaritve, nacionalne in splošne človeške likovne kulturne dediščine,
razvijajo zmožnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje lastnih del, del vrstnikov ter stvaritev umetnikov,
razvijajo zmožnost razumevanja različnih medijev vizualne kulture in zmožnost vrednotenja uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju,
razvijajo čut za urejeno delovno okolje.

Preverjanje in ocenjevanje znanja:

Ocenjevanje je številčno na podlagi danih kriterijev in samega dela oziroma napredka posameznega učenca.

Posebnosti predmeta:

Občasno pouk izven učilnice likovne vzgoje.

IZBIRNI PREDMET: PLESNE DEJAVNOSTI - PLES

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko

RAZRED: 7.

VSEBINA/CILJI

Plesna izobrazba je del vsestranske izobrazbe mladega človeka. Če človek ne zna plesati, je z družabnega vidika pomanjkljivo izobražen. Pri plesu si človek pridobi določeno prožnost, gibalno spretnost in smisel za usklajeno gibanje.

Družabne plese delimo v štiri skupine:

standardni plesi (počasni valček, hitri valček);
severnoameriški plesi (blues, boogie);
latinskoameriški plesi (tango, ča-ča-ča);
modni plesi, ki niso izvirni, so pa običajno povezani s priljubljeno skladbo ter največkrat nimajo trajne vrednosti (twist, letkiss).

Plesna vzgoja prispeva k estetski, glasbeni in družabni vzgoji. Je sredstvo za vzgojo ritmičnega posluha.

Pri plesu bodo učenci spoznali osnovne elemente plesne umetnosti: različne položaje telesa v prostoru, oblike hoje, tekov, skokov in vrtenj. Gibanja se izvajajo v različnih smereh, v različnih ritmih in tempih. Ples ne pomeni le mehanskega ponavljanja zaporedja plesnih korakov, ampak je tudi sredstvo za sproščanje čustvene napetosti in vzpodbujanje ustvarjalnosti.

Učenci bodo spoznali in se naučili naslednje plese:

polka
angleški valček
valček
fokstrot
ča-ča-ča
boggie
tango
blues

PREVERJANJA IN OCENJEVANJE ZNANJA

Ocena je številčna.

IZBIRNI PREDMET: IZBRANI ŠPORT - ROKOMET

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko

RAZRED: 7.

Vloga rokometa v osnovni šoli pomembna in je podobna vlogi, ki jo imajo drugi koleltivni športi. Ker je rokomet izredno dinamičen šport, ima velik vpliv na razvoj učencev na mnogih področjih.

- motoričnem

- fiziološkem

- sociološkem

Rokometno igro sestavljajo mnoga naravnagibanja, kot so tek, skok, obrat, met, podaja, lovljenje, padanje, vstajanje.....

PROGRAM

- tehnično taktične prvine rokometne igre

- pravila rokometa

- sodniški znaki

- pisanje zapisnika

- ogled tekme

Rokomet je enoletni program, izvaja se enkrat tedensko in je ocenjen.

IZBIRNI PREDMET: VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko

RAZRED: 7.

Izbirni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vsebuje učni načrt za obravnavo vsebin o varstvu pred nesrečami v 7. razredu v obsegu 35 ur. Cilj in vsebine predmeta se povezujejo z vsebinami, ki jih učenci obravnavajo pri obveznih predmetih od 1. do 9. razreda in zunajšolskih dejavnosti. Učni načrt je zasnovan tako, da učenci pri izbirnem predmetu razširjajo in poglabljajo svoje znanje. Vsebine predmeta so naravnane na pridobivanje temeljnega znanja učencev o:

- pojavu naravnih in drugih nesreč kot stalnem spremljevalcu človeštva;

- dejavnem odnosu človeštva do nesreč;

- vlogi sodobne družbe, načinu življenja, odnosu do okolja in njihovem vplivu na nastanek nesreč;

- ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč;

- ukrepih za preprečevanje nesreč in ukrepanju pred nesrečami, med njimi in po njih;

pomenu prostovoljstva in delu reševalnih služb.

Predmet pri učencih in učenkah spodbuja razvoj teh stališč in vrednot:

- oblikovanje dejavnega odnosa do okolja;

- želja po ohranjanju vsega našega okolja in usmerjenost v prihodnost skupaj z iskanjem novih preventivnih ukrepov, s katerimi bi izboljšali razmere za življenje in gospodarjenje;

- oblikovanje dejavnega odnosa do ogroženosti zaradi nesreč;

- pripravljenost na pomoč drugim in prostovoljno delo.

Pri predmetu bomo sodelovali z gasilci, gorsko reševalno službo, jamarji, policijo, vojsko, medicinsko službo.

IZBIRNI PREDMET: ŠPORT ZA SPROSTITEV

ŠTEVILO UR: 1 ura tedensko, nekatere vsebine je potrebno izvesti v strnjeni obliki

RAZRED: 7.

VSEBINA/CILJI

Učenci pri športu za sprostitev spoznavajo različne možnosti za rekreativno dejavnost tudi s športi, s katerimi se ne seznanjajo pri rednem pouku športne vzgoje.

Učencem bomo ponudili naslednje športne vsebine:

· kolesarjenje

· namizni tenis

· smučanje in nekatere zimske dejavnosti

· plavanje in nekatere vodne dejavnosti

· pohodništvo in gorništvo

· aerobika in ples

· tek

· splošna kondicijska priprava

Učenci bodo seznanjeni z odzivanjem organizma na aerobno in anaerobno vadbo, telesno in psihično preutrujenost in druge stresne dejavnike, spoznali bodo različne tehnike sproščanja ter pomen rednega spremljanja telesne teže in ravni gibalne učinkovitosti.

PREVERJANJA IN OCENJEVANJE ZNANJA

Športni pedagog vse leto načrtno spremlja in vrednoti učenčev telesni, gibalni in funkcionalni razvoj, stopnjo usvojenosti različnih športnih znanj, osebne športne dosežke, prizadevnost in trud, ki ga učenec vloži v delo. Ocena pri predmetu je številčna.