V petek, 28. 5., so devetošolci prisluhnili predavanju, ki ga je v Bevkovi knjižnici za njih pripravil domači zgodovinar Sandro Oblak. Učenci namreč tik pred koncem šolskega leta pri pouku slovenščine spoznavajo slovensko literaturo, ki je nastajala v vojnih in povojnih časih – dela Prežihovega Voranca, Cirila Kosmača in Franceta Bevka. Spoznavali so tudi težke čase pod fašizmom, ko sta bila slovenski jezik in slovenska knjiga v naših krajih prepovedana. Knjiga s slovensko besedo je takrat imela drugačen pomen, bila je temelj identitete naroda, a je bila prav zato prepovedana, pogosto tudi sežigana in uničevana.

Učenci so se v sklopu predavanja morali vprašati, kaj vse je potrebno storiti, da se takšni časi ne bi več vrnili, se tudi danes dogaja kaj podobnega, kakšen je danes odnos do knjige …

 

Slovenskih časopisov ne smemo imeti,

italijanske pa nam pošiljajo kar brezplačno.

Slovenske knjige so že petkrat pobirali po hišah in sežigali:

Pri nas jih do sedaj še niso vzeli in jih tudi ne bom pustila, da jih bi!

Rajši jih zakopljem v zemljo, da jih ne bodo nikdar dobili.

Iz časopisa Proletarec, 9. 6. 1937

 

Še vsaka ptica je dobila svoj glas in nikomur ne pride na misel,

da bi zahteval od slavca, naj žvižga po kosje.

Toda prosim vas, le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje!

Ne dajte si ga vzeti … Čuvajte ga v svojih domovih kot lučko, ki ne ugasne!

France Bevk, Kaplan Martin Čedermac

(Skupno število obiskov 117, 1 obiskov danes)
Dostopnost