Počitnikarji smo se tudi v drugem delu odločili, da si naše druženje popestrimo z izletom. Tokrat smo se odpravili v Zakojco.

Tam nas je najprej pričakala prijazna psička Bela, ki se nam je prav rade volje prišla predstavit, da smo jo lahko vsi pobožali. Odpeljala nas je do hiše pr’ Flandru, kjer smo se usedli in si napolnili želodčke za prihajajočo pot. 

“Pot pod noge!” in odpravili smo se proti Bevkovi domačiji. Navzdol smo prišli zelo hitro in kmalu zagledali hišo, v kateri je živel znan cerkljanski pisatelj France Bevk. Vodička nas je že čakala. Za nas je pripravila ogled domačije ter nam predstavila igro, ki so jo v tistem času igrali pastirci, da so si krajšali čas na paši. Imenuje se “Kozo krepelati”. Spogledali smo se, saj nismo imeli niti najmanjše zamisli, kako se bomo to igro igrali. A k sreči je vodička vse lepo razložila in nam podala tudi navodila. Malce smo si jih prilagodili, vseeno pa smo se zelo zabavali. Kozo (leseno palico s tremi rogovi, ki je bila zapičena v tla) smo morali z manjšimi palčkami podreti na tla. Zdelo se je, da bo čisto preprosto, pa ni bilo. Kar nekajkrat je bilo treba vreči ter zadeti, da se je podrla.

Na koncu smo si ogledali še notranjost domačije in si lahko predstavljali, kako so živeli takrat. Hiša je bila precej majhna in res je izžarevala starost ter nam v najboljši luči dokazovala, kakšno je bilo Francetovo življenje doma. Vodička nam je povedala kar nekaj zanimivosti o Bevku, kot recimo, da se je na svoje knjige podpisoval z drugim imenom. To pa zato, da mu jih prej, kot jih je napisal, niso vzeli. 

Lepo smo se imeli in radi bi se zahvalili  prijazni vodički za tako lepo voden ogled.

Potem pa smo se sprehodili nazaj do Flandrove domačije. Ob prihodu smo zagledali, da nas že vprežena čakata dva konja. Gospod Venceslav nas je popeljal s kočijo in nam pokazal, kaj pomeni, če se pelješ s hitrostjo, ki jo premorejo konji. Bilo je super!

A kmalu smo bili vsi spet tako zelo lačni, da smo si kupili domače spečen flancat in ga pojedli. 

Dan je bil odličen in povrhu tudi slasten! 🙂

“Najbolj sem si zapomnila, ko smo se igrali in se vozili s kočijo. Všeč mi je bilo tudi igranje igre kozo krepelati, a najboljši so mi bili flancati.”

(Skupno število obiskov 172, 1 obiskov danes)
Dostopnost