ŠOLSKE ANEKDOTE

OBOJE NE GRE

Učiteljica je pri uvodni uri matematike učencem razložila, da se lahko tisti učenci, ki  imajo težave pri matematiki, vpišejo k dopolnilnem pouku. Učenci, ki bi si želeli svoje znanje matematike nadgraditi pa se lahko vpišejo k dodatnemu pouku.

Najprej je naredila seznam vseh učencev, ki so se prijavili k dopolnilnemu pouku.

Nato je vprašala: “In kdo bi se  želel vpisati k dodatnemu pouku?”

Oglasil se je učenec iz zadnje klopi: “Učiteljica! Jaz bi se prav rad vpisal k dodatnemu pouku, samo sem se že k dopolnilnemu.”

DVOMLJIVEC

Blaž pri slovenščini bere zadnjo kitico ljudske pesmi Oblaki so rdeči:

Jaz sam bom listje grabil,

jaz sam bom praprot žel,

jaz sam bom dekle ljubil,

ko bom domov prišel.

Ko konča, njegov sosed Nace nezaupljivo pripomni: ” Ja, pa ja!”

PUSTNI PAJEK

Petošolec Luka, ki v svojem domačem vivariju goji velikega afriškega pajka “ptičarja” je učiteljici  naravoslovja pred razredom povedal, da se je njegov pajek prejšnji dan levil, torej “slekel staro oblačilo”.

Učiteljica je Luko naprosila, naj prinese staro pajkovo obleko kot zanimivost na pogled v šolo.

” A bi mi posodil to obleko za pusta, da se bom našemil v pajka?” se je takoj domislil Gašper..

MATEMATIKA JE VEČNA

Ko pride šestošolec Rok iz šole, ga skrbni očka vpraša kaj se je v šoli dogajalo.

“Nič posebnega”, odgovori šestošolec.

“Pri matematiki smo iskali največji skupni delitelj”, začne pripovedovati Rok.

“Mejdun – to smo pa počeli že takrat, ko sem jaz hodil v šolo”, se je takoj odzval očka.

“Pa ne, da ga še do danes niso naši” je razočaran nad počasnim napredkom matematične znanosti, še pripomnil očka.

IZMAZAL SE JE

Učiteljica slovenščine se je naveličala, da ji učenci med pisanjem kontrolne naloge postavljajo nesmiselno vprašanje: ” Ali je to prav?”.

Odločno je povedala učencem, da če bo kdo to vprašal, mu bo odštela točke pri ocenjevanju.

Vedno nasmejani Matej v zadnji klopi si je svarilo dobro zapomnil. Nekaj časa se je potil ob kontrolki, nato pa je prosil učiteljico naj pristopi in ji pokazal rešeno nalogo ter korajžno vprašal: ” Učiteljica, ali je to narobe?”

Učiteljica se je njegovi originalni domislici od srca nasmejala in mu ni odštela nobene točke.

REŠITEV NA DLANI

Učenec, ki je bil brez domače naloge, je prinesel učiteljici opravičilo. V opravičilu je bila prošnja, naj učiteljica opraviči učencu, ker nima domače naloge. Prejšnji dan je namreč v šoli pozabil peresnico.

Učiteljici opravičilo ni bilo preveč všeč, saj je takoj našla rešitev: “Domačo nalogo bi vendar lahko napisal s pisalom, s katerim je bilo napisano opravičilo.”

NADLEŽNO “PIČEVANJE”

V osmem razredu so pri slovenščini obravnavali dovršne in nedovršne glagole.

Primer iz vadnice se je glasil: “Fanta je pičila čebela.”

Učenci so ugotovili, da je glagol “pičila” dovršen, nakar je učitelj spodbudil učence k iskanju nedovršne oblike glagola, ki izraža ponavljajoče se dejanje.

Gašper se je prvi ojunačil: ” Fanta je pičevala čebela!”

“ZNAMENITOSTI” CERKLJANSKE

Tretješolci so naštevali cerkljanske znamenitosti. V nekem zvezku so se znašle naslednje znamenitosti: hotel, smučišče, Bolnica Franja in računovodja Franc Močnik…..

PREČUDNA BESEDA

Pri uri slovenščine so obravnavali podpomenke in nadpomenke. Učiteljica je na tablo pisala podpomenke besede “zelenjava”. Ko je napisala “fižol”, “zelje”, “korenje” je Matevž v prvi klopi predlagal še “ledrč”.

Učiteljica upošteva njegov predlog, a na tablo napiše “radič”.

Matevž nekaj časa molči, nato pa začudeno izbruhne: “Radič-kaj pa je sploh to?”

ENOTE SO ODVEČ

Pri uri matematike se učijo o enotah za merjenje dolžine.

Učiteljica poskuša poudariti, kako pomembne so te enote v vsakdanjem življenju.

Kot primer pove, da če želiš karkoli narediti, na primer leseno hišico za ptice, kos pohištva, opremiti stanovanje z novim pohištvom, moraš poznati dolžinske enote, kot so cm, dm, m…….

Učenec Nik v prvi klopi se korajžno oglasi: ” Učiteljica, jaz sem pa že sam doma naredil leseno hišico.”

Učiteljica ga pohvali: “Bravo, torej nam lahko poveš. katere enote si potreboval in kako si izmeril posamezne dolžine.”

“Ne, ne, nič enot nisem potreboval. Hišico sem naredil z občutkom!” se je odrezal mojster Nik.

VSEGA VAJENA

“Dober dan,” vljudno pozdravi šestošolec Florjan, ko pride v pisarno po žogo za nogomet v času podaljšanega bivanja, “…bi lahko prosim dobil žogo?”

“Kaj pa boste počeli z njo?” se pošali pomočnica ravnatelja, ker je fant videti navihano zgovoren.

“I kaj neki? Brcali jo bomo…” veselo in korajžno pojasnjuje Florjan.

“Ojej, a se vam nič ne smili uboga žoga!”  nadaljuje pogovor pomočnica.

“Le zakaj vendar, saj je vsega hudega vajena…!” se nasmeje Florjan in odhiti z “vsega vajeno” žogo v sončen dan.

RODOVITNA STENA

Zgodilo se je v šestem razredu pri uri naravoslovja. Obravnavali so novo snov, ki jo je bilo treba zapisati v zvezek.

Učiteljica je odprla projektor, vendar je bil zaslon na platnu nekoliko premajhen, zato je del zapisa “ušel” na steno, zato je učiteljica vse skupaj še bolj pazljivo prebrala in razložila kako naj učenci zapišejo v zvezek.

Takoj zatem jo je nepazljivi učenec vprašal, kako je naslov.

Ona nejevoljno odvrne: “Naslov je na steni.”, a kljub temu z že malo manj jeznim glasom doda: “Preobražena stebla.”

Učenec pa je v zvezek zapisal takšen naslov: NA STENI PREOBRAŽENA STEBLA

(Skupno število obiskov 435, 1 obiskov danes)