KAJ PA, ČE JE VSE ILUZIJA? (5. DAN POČITNIŠKEGA VARSTVA)
Za nami je prvi teden počitniškega varstva, zato smo se počitnikarji odločili, da ga še bolj popestrimo in gremo v Ljubljano.
Sprva je bila to skrivnost, saj nam učiteljice niso hotele izdati, kakšno bo presenečenje in kam nas peljejo. Joj, kako nas je zanimalo!
Zjutraj smo se okoli pol osmih z avtobusom odpravili proti Ljubljani. Ob prihodu smo šli do Kongresnega trga, kjer se nam je že dozdevalo, kaj je presenečenje.
Šli smo v Hišo iluzij. Bilo je neverjetno!
Že na vhodnih vratih nas je pričakala prva iluzija ter prijazna vodiča, ki sta nas popeljala skozi muzej. V dveh skupinah smo si ogledali vse od iluzijskih slik, prevar za oči pa do sob, kjer smo lahko eksperimentirali z našimi možgani.
Hodili smo po mostu, skozi tunel, čigar ozadje se je vrtelo in zato se nam je zdelo, kot da se vrtimo. Šli smo v disko sobo z ogledali, ležali na postelji iz žebljev, bili poslastica na krožniku ter stali na stropu kopalnice.
Neverjetno, kaj vse lahko pričaramo s pomočjo iluzij.
Po končanem ogledu pa nam je že vsem tako zelo brbotalo v želodcih, da smo morali malicati. Posedli smo se po parku na Kongresnem trgu in uživali v senci dreves.
Nato pa smo začeli vaditi. Verjetno vas zanima kaj, kajne?
Počitnikarji smo se odločili, da letos svoje pevske in glasbene sposobnosti pokažemo še drugim. Preden odhodom domov smo šli na Tromostovje, se postavili v polkrog ter skupaj z učiteljico Mayo Marino nekajkrat ponosno odpeli našo šolsko himno. Mimoidoči so bili navdušeni! In ker smo tako super odpeli, smo si v kratkem času prislužili tudi dovolj denarja, da si bomo lahko v počitniškem varstvu kupili kepico sladoleda.
Res smo se imeli fino!
“Všeč mi je bilo, ko smo peli na mostu.” -Iza
“Meni je bilo najboljše v Hiši iluzij, zanimiva mi je bila “leteča” pipa.” -Anej
“Meni je bil v Hiši iluzij najboljši most, kjer se je vrtelo ozadje.” -Ažbe
“Všeč mi je bil tunel v Hiši iluzij”. -Karla
“Všeč mi je bilo, ko smo dali glavo na krožnik.” -Tobija
“Meni je bilo všeč v kopalnici, kjer smo “viseli” na glavo.” -Žan
