KAKO SMO »JEŽKI« RAZISKOVALI SVOJE TELO
Že kar nekaj časa nazaj, ko nas ta nadležni virus še ni obiskal, smo »ježki« raziskovali svoje telo.
Da imamo roke, noge, glavo, stopala, dlani,… to smo že vedeli. Kaj pa se skriva znotraj našega telesa, pa je bilo zanimanja vredno vprašanje. Najprej smo odšli v knjižnico in si izposodili precejšnje število različnih knjig o naše telesu. Pogovorov ob knjigah ni bilo konca.
Obrisali smo svoja telesa na papir ter skozi celotno raziskovanje nalepili tisto, kar se skriva znotraj v telesu. Spoznali smo mišice, žile, kako in kje potuje hrana, kako in zakaj dihamo,… čutili smo bitje srca. S pomočjo g. Kostkota smo spoznali kosti našega telesa, na posebni lutki pa naše organe.
Danes vemo, da imamo tudi čutila s katerimi lahko okušamo, gledamo, slišimo, tipamo, vonjamo. Vse to smo spoznali preko različnih čutnih iger. Izmerili smo svojo višino, tehtali svoj težo, se razvrščali od največjega do najmanjšega. Nismo mogli niti mimo vprašanja, kako smo nastali – prišli na svet? Na pobudo deklice, smo ustvarjali »dojenčke v maminem trebuhu«.
Naše telo se premika, zato smo v tem času pridobivali zaupanje v svoje telo na plezalni steni, kjer brez mišic v našem telesu, ne bi mogli plezati. Veliko smo hodili, plesali, skakali, brcali, lovili,…
Risali smo sebe, svoje telo, srce, barvali organe, ustvarjali s prstnimi odtisi, odtisi rok v glino, oblikovali telo iz plastelina. Naučili smo se pesmici Moje telo, Kje je palček ter prisluhnili številnim zanimivim zgodbam. Več si lahko pogledate v foto utrinkih.
