OBISK GORSKEGA REŠEVALCA TER POHOD NA SLAJKO IN ERMANOVEC
V okviru planinske skupine OŠ Cerkno sta se v preteklem tednu zgodila dva odmevnejša dogodka.
V četrtek, 28. 11. 2019, nas je v planinski šoli obiskal predstavnik Gorske reševalne službe Tolmin. Ta nam je razložil, kaj pomeni prva pomoč in nam povedal, da gorski reševalci nudijo prvo pomoč ponesrečencem v težko dostopnih območjih visokogorja, kamor ne morejo priti reševalci z reševalnim vozilom. Pokazal nam je vozilo GRS ter pripomočke, ki jih uporabljajo pri reševanju ponesrečencev v gorah. Skupaj z učenci so prikazali reševanje ponesrečenca z zlomljeno nogo. Pripravili so mu ustrezno imobilizacijo telesa ter ga dali na nosila. Gorski reševalec nam je predstavil tudi njegovo osebno alpinistično opremo, ki je osnova za reševanje v gorah. Veliko nesreč se zgodi v težko dostopnih območjih gora, zato je pogoj za reševanje, poleg alpinistične opreme, tudi ustrezno alpinistično znanje reševalca. Učenci so gorskemu reševalcu z zanimanjem prisluhnili in z veseljem sodelovali pri preizkušanju rekvizitov za reševanje ponesrečencev.
V soboto, 30. 11. 2019, smo se člani planinske skupine OŠ Cerkno v sodelovanju s Planinskim društvom Cerkno odpravili na pohod na Slajko in Ermanovec. Zjutraj smo se z avtobusom v oblačnem vremenu odpeljali do Hotavelj in upali, da nas bo na vrhu Slajke pričakalo sonce. Markirana pot na Slajko ni bila dolga, je bila pa strma. Žal na vrhu nismo dočakali sonca. Malo pod vrhom so nas presenetile prve dežne kaplje. V koči Turističnega društva Slajka so nas postregli s čajem in pecivom. Po počitku za malico smo se fotografirali pred kočo in nato nadaljevali pot. Maja in Ivana sta s skupino, ki je izbrala lažjo pot, sestopali po cesti do Hotavelj in se nato z avtobusom odpeljali nazaj v Cerkno.
Ostali so nadaljevali po markirani poti s Slajke proti Ermanovcu. Zaradi megle razgleda ni bilo. Vseeno pa otrokom ni zmanjkalo idej za zabavo in se na slabo vreme niso ozirali. Kljub negodovanju odraslih, so neumorno preizkušali zdržljivost čevljev v vsaki luži. Vseskozi so učenci tudi dosledno šteli markacije. Na Ermanovcu je bil postanek še za drugi sendvič in čaj. Prijazen oskrbnik nas je presenetil s pecivom. Nekateri so se odločili, da bodo v koči počakali na prevoz domačih. Ostali so nadaljevali pot mimo domačije Pr’ Vrhovcu, si spotoma pogledali kasarno na Šancah in sestopali proti domu vodnice Damjane in Markota ter se od tam zapeljali do Cerknega.
