KULTURNI DAN SEDMOŠOLCEV V SREDNJEVEŠKEM DUHU
Kot že nekaj let doslej, smo se tudi letošnji sedmošolci na zadnji kulturni dan v šolskem letu podali v Škofjo loko, njeno staro mestno jedro, saj je naš dan potekal na temo Življenje in glasba srednjega veka.
Tematsko obarvan kulturni dan je bil vezan na snov pri glasbeni umetnosti in zgodovini, saj je del učne snovi prav spoznavanje dogodkov v času srednjega veka.
Samo mesto Škofja loka je za pridobivanje teh znanj resnično primerna, saj njen nastanek sega v srednji vek, ko je cesar Oton II loško ozemlje dodelil freisinškemu škofu Abrahamu v fevd.
Naš kulturni dan je bil razdeljen v dva dela.
Najprej smo se ustavili v znameniti Martinovi hiši pod loškim gradom, ki je zadnja te vrste. Tak tip hiše je namreč že pred stoletji prevladoval v Škofji loki. V tej hiši se danes nahajajo prostori JSKD-ja, območne izpostave Škofja loka, gospod Janez JOCIF, ki pa je tu zaposlen, je velik poznavalec zgodovinske in ljudske glasbe in poskuša na avtentičen način obujati glasbo naših srednjeveških mest. Njegova zbirka replik srednjeveških in renesančnih inštrumentov je izjemna. Rekonstruiral je mnogo pozabljenih glasbenih inštrumentov, ki so bili dokazano v uporabi ob koncu srednjega veka. V veliko pomoč so mu upodobitve na freskah, ki jih je v prvih desetletjih 16. stoletja upodobil freskant Jernej iz Loke.
(Povzeto po: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jocif-janez/)
Janez Jocif nas je popeljal skozi kratek zgodovinski pregled nastanka mesta, nato pa nam predstavil vrsto značilnih pihal, piščali (med katerimi je bila posebno zanimiva enoročna flavta) in dud, tolkal ter dva zelo zanimiva inštrumenta: portativ (srednjeveške prenosne orgle) in hurdy gurdy (na naših tleh kot strunska lajna).
V drugem delu kulturnega dneva pa so nas prijazno sprejeli na loškem gradu, kjer se je naše popotovanje skozi življenje v srednjem veku nadaljevalo. Ogledali smo si Škoparjevo hišo iz 16. stoletja, ki stoji sredi grajskega vrta. Predstavlja bivalno kulturo kajžarjev in malih kmetov iz tega okoliša. V njej je prav gotovo zelo zanimiva črna kuhinja.
Sprehod skozi muzejske prostore nas je ponovno vrnil v same začetke mesta Škofja loka, njene škofe, legendo o črncu in medvedu, ogledali smo si posebnosti znamenitih škofjeloških cehov in zaključili z delavnico umetnosti lepopisja ali takratne t.i. kaligrafije. Bolj ali manj uspešno smo se spopadli z zapisovanjem svojega imena, tisti, katerim je šlo malce bolje in hitreje s še kakšno besedo in s tem zaključili naš dan.
Kot zanimivost pa si lahko na eni od spodnjih fotografij ogledate Škofjeloški srednjeveški horoskop z najstarejšim zapisom mesecev v slovenščini iz leta 1466 (zapisan seveda s kaligrafijo) in si preberete, kako so vas na podlagi meseca vašega rojstva značajsko opisali takratni srednjeveški Škofjeločani.
