Obisk Kinogledališča Tolmin
V sredo 27. 11. 2019, smo se z izbirnim predmetom Filmska vzgoja odpravili v Tolmin na ogled Kinogledališča. Tamkajšnja vodja Špela Mrak nas je prijazno pozdravila in povedala, da smo prva šola, ki je Kinogledališče obiskala v sklopu predmeta. Želja po ustanovitvi tega predmeta je namreč že dolgo tlela in letos je končno uspelo. Pojasnila je, zakaj filmu rečemo sedma umetnost.
V prvem delu smo si ogledali slikani animirani film Rdeča želva. Ob izidu so filmski kritiki ta film označili za popolni presežek animiranega filma. Posebnost filma je v tem, da je brez dialoga, kljub temu pa traja uro in pol. Čeprav v filmu ni bilo dialogov, nas je popolnoma potegnil vase. Po ogledu smo imeli refleksijo filma. Pogovarjali smo se o tem, kako je režiser dobil idejo in kako od ideje naprej film sploh nastane.
Sledil je kratek odmor in zatem ogled stavbe. V avli je razstavljen originalni kip posvečen prvemu slovenskemu celovečernemu filmu Na svoji zemlji, ki je ugledal luč že 70 let nazaj. Pred razpadom so ga rešili zadnji hip, ker so ga od znotraj razjedle mravlje in to so videli šele, ko so ga hoteli premakniti na drugo mesto zaradi razširitve ceste. Na drugi strani je razstavljen en od dveh 35mm projektorjev, ki so jih v kinu uporabljali vse do prenove stavbe leta 2010. Projektor je ogromen, težak, kovinski in praktično neuničljiv. Nekdanji upravljalci so bili mojstri, da so znali delati z njim. Obstaja pa tudi marsikatera hecna zgodbica, kako so morali gledalci iskati operaterja v okolici, ko se je film ustavil, operaterja pa ni bilo … Tega dandanes ne moremo več doživeti, ker je vse računalniško vodeno. Filmskih trakov ni več, filmi se hranijo na zmogljivih zunanjih diskih. Tudi dostop do filmov je hitrejši. Zatem smo si ogledali oder z velikim perforiranim belim platnom in zaodrje. Nato pa še operaterjevo kabino z mešalno mizo in sobo zadaj, kjer je današnji projektor. Projektor je še vedno velik in glasen. Ob tem pa smo izvedeli tudi kako pride film do nas, kaj je distribucija in zakaj je potrebno spoštovati avtorske pravice. Pogovorili smo se o platformah, ki omogočajo piratske dostope do filmov, ki te pravice kršijo in kako je ta problem v Evropi rešen z načinom ogleda filmov »On demand«.
Sledil je ogled drugega filma Veliki dobrodušni velikan, ki je primer sinhroniziranega filma in računalniške animacije. Po kratkem zaključnem pogovoru se je naš filmski popoldan zaključil in odšli smo domov.
