PRVI TEDEN POČITNIŠKEGA VARSTVA NA OŠ CERKNO
Čeprav se zdi, da se šolske klopi niso še zares dodobra odpočile od šolarjev, ki so jih pridno polnili minulo šolsko leto, smo na OŠ Cerkno zopet ali bolje – še naprej aktivni. Tudi letos namreč na šoli ob podpori podjetja Eta Cerkno organiziramo program počitniškega varstva, ki zajema vrsto zanimivih aktivnosti za osnovnošolce od 1. do 5. razreda. S prvim tritedenskim delom omenjenega programa smo pričeli v ponedeljek, 29. junija, in že prvi teden doživeli nemalo lepih in poučnih trenutkov, ki jih povzemamo v nadaljevanju.
Ker želimo čim več časa preživeti v naravi, smo se že v ponedeljek odpravili na prvi krajši pohod. Okolica Cerknega nudi več kot dovolj možnosti za kratko dopoldansko rekreacijo. Za posebej dragocene so se izkazali tudi vodni viri, ki jih pohodniku nudi Cerkljanska – kako smo bili v vročem dnevu veseli majhnega studenca na poti v Lamk, pri katerem smo se lahko osvežili!
Torkovo dopoldne je bilo namenjeno ustvarjanju. Z učiteljem Markom smo izdelovali lesene rožice, ki po novem krasijo šolski vhod. Za lepe izdelke je bilo potrebno nemalo vztrajnosti, truda in natančnosti. Posamezne dele smo morali najprej natančno izrezati, jih sestaviti in nato izdelke pazljivo pobarvati z obstojno barvo, da bodo lahko dolgo kljubovali soncu in dežju.
Sreda je bila dan za vrtnarjenje. Zjutraj smo se razdelili v dve skupini – ena je v učilnici izdelala načrt vrta, druga pa je z učiteljico Karmen urejala naš šolski vrt. Odstranili smo ves plevel, ki je rastline oviral pri rasti, poskrbeli pa smo tudi za namakanje.
V četrtek smo obiskali bližnji spomenik človeške humanosti – Bolnico Franjo. Na pot smo se podali iz Loga, pot pa nadaljevali mimo domačije, na kateri je med vojno živel Janez Peternelj – domačin, ki je dal idejo za gradnjo bolnice v soteski Pasice. Da bi se zares vživeli v vlogo ranjencev, ki so jih ponoči z zavezanimi očmi prenašali v bolnico, smo si z rutkami prekrili oči, nato pa nas je sošolec za roko vodil po poti. Za vstop v bolnico smo si morali zapomniti tudi posebno geslo, ki smo ga na vhodu zaupali vratarju. Barake so v sebi skrivale ogromno zanimivih predmetov, ki smo jih z navdušenjem opazovali. Učenki Hana in Eva sta o Franji ob povratku v šolo napisali celo posebno pesem:
V vsaki hiši nekaj je
in nekaj okoli nje.
Vojaki včasih ranjeni so,
zato v bolnico morajo.
Vsak zdravnik za nekaj poskrbi,
da vojaki postanejo zdravi.
A naprej se še borijo
in poškodbe spet dobijo.
A za vzdušje poskrbi
vodnjak sredi te skrite vasi.
In ko vojne konec je,
res zaprejo čisto vse.
In spomenik ostane le,
zdaj pot do njega vidna je.
Prvi teden smo sklenili s kulinariko. Spekli smo odlično marelično pito – preprosto, a odlično! Prepričajte se v naslednji pesmi izpod peresa Eve in Hane.
Pita je najboljša,
od nobenega ni boljša.
Vsakič ko jo delam,
si najprej recept pogledam.
Sladkor, marelice, maslo, moka,
že veselim se tega obroka.
Kdor to poskusi,
se dodobra okusi.
In še dober tek,
vsem povprek!
