Pohod na Bevkov vrh

Po ljudskem izročilu pravijo, da si na Gregorjevo sonce že opomore, življenje se prebuja v rastlinah, ptički veselo žvrgolijo, medved prileze iz brloga in potipa vrbovo vejico, če je dovolj mehka in se jo da skriviti. Če je, ostane buden, če ne, zleze še za nekaj časa nazaj v svoj brlog.

Planinci smo aktivni v vseh letnih časih in tokrat smo opravili še en zimski pohod.

Topli žarki so planince ponovno zvabili na pohod prav na Gregorjevo, ko se “ptički ženijo”. Tokrat se nas je zbralo kar 28 planincev in odpravili smo se na Bevkov vrh.  Za izhodišče smo si izbrali Kladje, od koder smo krenili na levo v bukov gozd. Nadaljevali smo po poti, ki se zložno dviga na planoto s kmetijo Slomovčan malo pod potjo.  Po ravnem kolovozu smo prišli na neizrazit preval (902 m ), od koder smo pot nadaljevali po senožeti do vrha hribčka in se spustili po gozdu spet na cesto. Že smo pred seboj zagledali Bevkov vrh, desno pa Pluženjsko goro (1012 m).  Na Bevkov vrh smo se povzpeli čez travnik do kapelice. Tam smo pomalicali in se posladkali s toplim čajem ali priboljškom. Izkoristili smo edino zaplato snega na vrhu in se kepali ter ustvarjali iz naravnega materiala, ki smo ga nabirali po poti. Vodnica Ivana je za mlade planince pripravila besedno igro. Iz črk so sestavljali različne besede in geslo, ki je zaznamovalo dan- GREGORJEVO. Prav na vrhu pa nas je čakala še ena naloga; na vejah smo poiskali ptička s svojim imenom.

Z lepimi vtisi in spominkom- “gregorčkom”, je sledil le še varen povratek (po krožni poti mimo sirarne) vse do izhodišča na Kladje.

Lep planinski pozdrav.